Mesto luči.

Vožnja po Tokiu z Joy Lewis na motociklu R nineT Racer.

Tokio resnično žari, vendar ne samo zaradi neštetih oglasnih zaslonov. Z 38 milijoni prebivalcev je Tokio največje metropolitansko območje na svetu, vendar se zdi bolj obvladljivo kot druga velemesta. Pravzaprav gre za mesto, ki je izredno primerno za bivanje, saj se neprestano na novo izumlja in je že dolgo v samem srcu urbanizacije. Vendar je v Tokiu živa tudi preteklost. Tamkajšnja motoristična scena je neusahljiv vir navdiha za predelovalce in voznike vintage motornih koles.  

Zelena luč. Zaradi množice tujih znakov je pravo olajšanje, da je na Japonskem prometna signalizacija urejena po mednarodnih konvencijah. Joy Lewis pospeši in prestavi v drugo prestavo. Po dolgem zavoju v levo zapelje na Mavrični most, na katerem promet poteka po štiripasovnicah v dveh nadstropjih. Na drugi strani zaliva se Tokio razteza v poltemo. Na obzorju prevladujejo nebotičniki z živo rdečim stolpom Tokyo Tower v sredini. Tretja prestava. Joy vdihne morje luči. Skrije se za poloklep motornega kolesa R nineT Racer in švigne čez most. Na koncu Mavričnega mosta zavije levo na cestno pentljo. Po njej se zapelje naravnost v srce metropole, ki je polna protislovij in ki ji na svetu ni para: vljudni, tihi prebivalci so v velikem nasprotju s kričečimi oglasnimi zasloni in osladno pop glasbo.  

+ Izvedi več

Obsedenost s stripi manga na križišču Shibuya.

Enodružinski domovi stojijo ob ovinkastih ulicah četrti Shibuya, v kateri se niti lokalni prebivalci ne znajdejo brez GPS-a. V četrti je tiho, zato je nezamenljivi zvok dvovaljnega protibatnega motorja motocikla R nineT Racer toliko bolj slišen. Ko se Joy bliža železniški postaji, postajajo ulice širše in živahnejše. Še pred nekaj sekundami so ob ulici prevladovale majhne kavarne, saloni za nego psov in klobučarji, zdaj pa se ob njej dvigajo osvetljeni nebotičniki kot velikani v igri Super Mario Land. Promet se začne upočasnjevati na križišču Shibuya, ki je eno od najznamenitejših križišč na svetu. Ko se za vozila prižge rdeča luč in se promet ustavi, se prične predstava prečkanja. Vsakič ko se na semaforju zamenja luč, na tisoče pešcev, ki se odpravljajo na delo, po nakupih ali na zabavo, križišče prečka v vseh smereh.

Prizor je kaotičen: policisti prek megafonov usmerjajo promet, iz zvočnikov pa se razlega glasba v slogu stripov manga. Dogajanje na križišču se v živo prenaša na tri jumbo zaslone na okoliških stavbah. Osupljivi prizor odlično ponazarja vrvež velemesta, ki poka po šivih. To križišče za pešce je danes eno od desetih poglavitnih znamenitosti mesta. Postalo je simbol Tokia. Joy pravi: »Križišče Shibuya me spominja na New York.« »Tudi tam je noro, le da se v New Yorku ljudje neprestano prerivajo. Tukaj pa so tako previdni in spoštljivi.« Križišče je vredno ogleda na motornem kolesu, čeprav na njem prevladujejo pešci. Na desni: vrste avtomobilov znamk Maserati, Lamborghini in Ferrari. Na levi: Super Mario, Luigi in Spiderman v gokartih. Obsedenost s stripi manga je mogoče občutiti na vsakem koraku, kot da bi Tokio pognal sredi čudežne dežele.  

+ Izvedi več

Meka za predelavo motornih koles na drugi strani sveta.

Meka za predelavo motornih koles na drugi strani sveta.

Čeprav se Japonska morda zdi tuja in eksotična, je pravzaprav središče sveta predelave motornih koles. Na cvetoči japonski sceni že a nastajajo osupljive umetnine. Japonska je ohranila tradicijo, tudi ko je predelovalska obrt v osemdesetih in devetdesetih v ZDA in Evropi skoraj zamrla. Predelava je bila pravzaprav zasilna rešitev, ko je japonski finančni mehurček počil in je na lepem zmanjkalo denarja. Ko je predelovanje motornih koles v novem tisočletju znova postalo modno, se je svet obrnil proti Daljnemu vzhodu in našel navdih v japonskih dosežkih zadnjih desetletij. Njihov perfekcionizem ter pretanjeni občutek za estetiko in oblikovanje je mogoče videti v vsakem predelanem motornem kolesu. »Pravijo, da Japonci visoko cenijo kakovost. Glede na vse, kar sem videla v Tokiu, je v tem veliko resnice,« pravi Joy. »Srečala sem veliko navdušencev nad motornimi kolesi, ki so želeli vedeti prav vse o motociklu R nineT Racer. Preučili so ga do potankosti. Postane ti jasno, kakšen občutek za podrobnosti imajo.«  

+ Izvedi več

Dirke v vintage slogu.

Daisuke Mukasa je organizator dirkaške serije z vintage motornimi kolesi B.O.B.L.

Dirke v vintage slogu.

Poleg predelave motornih koles se hitro uveljavlja še en trend: dirkanje z vintage motocikli. Tudi na tem področju je Japonska daleč pred preostalim svetom. To je še toliko bolj impresivno glede na to, da na Japonskem razen nekaj templjev in svetišč ni ničesar starega. Vse se reciklira takoj, ko postane zastarelo. Delavnica za predelavo motornih koles Daisukeja Mukase je prava zakladnica, ki poka po šivih od vintage motornih koles in starih sestavnih delov. Joy je očarana nad Daisukejevo zbirko redkih primerkov. »Motocikli, ki jih ustvari iz teh starih delov, so preprosto osupljivi s tehničnega in estetskega vidika.« Motocikli pa v nobenem pogledu niso zgolj muzejski primerki. Daisuke jih uporabi na dirkaški seriji vintage motornih koles B.O.B.L. (Battle of Bottom Link), ki jo je ustanovil. »Odličen občutek je, ko dirkaš z vintage motocikli in tako obudiš preteklost,« pravi Daisuke. S to serijo je dirkanje znova postalo dosegljivo za ljubitelje. Poudarek je na spretnostih dirkača in ne njegovi opremi. Za to si prizadeva Daisuke. Zaradi tega tudi vodi svojo delavnico za predelavo motornih koles. V tem tesnem prostoru kopiči dele in dodatno opremo. Spuščeni strop nad delavnico je poln lično naloženih in označenih škatel z vijaki, maticami in ležaji. Prostora primanjkuje. Tako kot povsod v Tokiu.  

+ Izvedi več

Individualnost v mestu, ki poka po šivih.

Prikolica Caravan Tokyo je odraz edinstvenega duha časa v Tokiju.

Individualnost v mestu, ki poka po šivih.

Kadar začne primanjkovati prostora in cene poletijo v nebo, se začne graditi v višino. Med številnimi nebotičniki v mestu jih je 37 višjih od 180 metrov, pri čemer se novi TV-stolp Tokyo Skytree ponaša z vrtoglavimi 634 metri. Zaradi pomanjkanja prostora je v Tokiu tudi izredno malo starih stavb. Po 30 letih hiše porušijo, reciklirajo in znova zgradijo v skladu s trenutno veljavnimi standardi. V Tokiu je težko najti slabe soseske. Vse je v odličnem stanju, dobro vzdrževano in zloščeno. Če ste mesto kdaj že obiskali, ga ob drugem obisku ne boste več prepoznali. Vedno znova se definira. V Tokiu se neprestano uveljavljajo, izumljajo in oblikujejo novi trendi. Tako na primer motoristični navdušenci iz skupine Drive Thru združujejo svojo ljubezen do vozil z izjemnimi zamislimi za predelavo. Sami so izdelali svoje motocikle po meri za Daisukejeve dirke z vintage motocikli B.O.B.L. Poleg tega pa se na dirke odpravijo v vintage bivalni prikolici, ki so jo spremenili v kavarno. Še ena prikolica je parkirana v dragem predelu Omotesando v središču Tokia. Oddajajo jo prek omrežja Airbnb. Prikolica, ki se ponaša z originalno opremo, je odraz japonske kulture in popoln primer edinstvenega duha časa, v katerem živijo prebivalci Tokia.  

+ Izvedi več
Pravijo, da Japonci visoko cenijo kakovost in estetiko. Glede na vse, kar sem videla v Tokiu, je v tem veliko resnice.

Joy Lewis

Življenjski slog po meri.

Kavica in nakupovanje v trgovini Deus Ex Machina v predelu Harajuku.

Življenjski slog po meri.

Potreba po individualnosti je morda povezana s tem, da se v Tokiu toliko ljudi gnete na enem mestu. Veliko trgovin to razume in zagotavlja izdelke, ki izpolnijo potrebo strank po samoaktualizaciji. Lep primer je japonska podružnica ameriške blagovne znamke Deus Ex Machina. Joy je navdušena, ko stopi v prostor, ki je kombinacija bara s koktajli, delavnice za predelavo, kavarne, deskarske trgovine in prodajalne z oblačili. Takoj se namesti na modnem fotelju, ki ga je oblikoval njen dobri prijatelj in oblikovalec Stephen Kenn iz Kalifornije, ki je nor na motocikle. »Spominja me na trgovino Deus Ex Machina v Los Angelesu, čeprav je japonski vpliv zelo opazen in je vse kompaktnejše. Tukaj se počutim kot doma, sploh pa na Stephenovem fotelju,« pove Joy.  

+ Izvedi več

Pomen obrtniških spretnosti.

Joy Lewis kramlja s predelovalcem za znamko Deus Mattom Robertsom o življenjskem slogu japonskih motoristov.

Pomen obrtniških spretnosti.

Nato se sreča z Mattom Robertsom, ki je predelovalec za znamko Dues Ex Machina. Matt, ki izvira iz Avstralije, je Japonsko prvič obiskal leta 1991 v okviru šolske izmenjave. Država ga je tako prevzela, da se je leta 2005 trajno preselil v Tokio. »Navdušen sem nad japonskim razumevanjem oblikovanja in občutkom za podrobnosti,« pove Matt. Vesel je, da je njegova strast do motornih koles in predelave motociklov spet v modi. »Predelava je odločitev glede življenjskega sloga. To vključuje motociklizem, deskanje, rolkanje, modo in ponovno odkrivanje pomena obrtniških spretnosti. Zaradi odličnega medsebojnega dopolnjevanja Deus vse to združuje na enem mestu. Zame je motorno kolo kot skodelica; je posoda za posameznikova čustva in izkušnje, medtem ko se spušča v pustolovščine. Vožnja z motornim kolesom te napolni z energijo in vznemirjenjem. Rasteš kot posameznik, obenem pa se povežeš z drugimi motoristi in ljudmi na splošno. To je tako edinstveno pri tem življenjskem slogu.«  

+ Izvedi več

Morje luči v vzvratnem ogledalu.

Za Matta Robertsa je Tokio popoln kraj za njegov življenjski slog in uresničevanje oblikovalskih sanj. Vendar se predelovalcem ni lahko uveljaviti v državi, ki je nesporno vodilna na tem področju, državi, ki jo določajo pretirana pričakovanja posameznikov do samih sebe, državi, ki bolj kot vse ceni estetiko in popolnost. Kdor želi konkurirati v takšni družbi, mora trdo delati. To potrjuje stereotip delavnih Japoncev, za katere se življenje vrti okoli službe. Ljudje, kot sta Matt ali Daisuke, svoje motorno kolo zajahajo ponoči, ko so ceste prazne. Danes jima sledi tudi Joy Lewis na motociklu R nineT Racer. Peljejo se čez Mavrični most. V vzvratnem ogledalu – morje luči. Pred njimi obzorje, na katerem se bodo ob štirih zjutraj v deželi vzhajajočega sonca pojavili nežni, rožnati prameni svetlobe.  

+ Izvedi več