Deske, ki pomenijo vse.

Izpraznite oder in zavrtite film za Dona Ganslmeierja – motorista na steni smrti.

Težki norci, nevpadljiva delavnica na dvorišču, škatle z dolgo pozabljeno vsebino, mišičnjaki in brezglavi triki, senzacija – in srečen konec? Motodrom, najstarejša potujoča stena smrti na svetu, je odlična popoldanska zabava.

Se sliši noro? Saj tudi je.

Se sliši noro? Saj tudi je.

Kjer koli se pojavi Motodrom, izzove osuplost in navdušenje. Nekateri obiskovalci v leseni konstrukciji skoraj arhaičnega videza lahko celo dobijo občutek, da so se znašli v starem cirkusu. A namesto po sladkorni peni in pokovki tam diši po olju in bencinu. Umetniki so si nadeli ime Motorellos in so med izvajanjem trikov na motorju vedno stilsko oblečeni: oprijete hlače, bleščeče zloščeni škornji in svetleče bele srajce. A pri tem šovu se zdi, da je sopotnik na motorju sam hudič: štirje motoristi se postrojijo drug ob drugem na najožjem kraju, na skoraj 100-letni leseni steni smrti, in se pripravijo na vzporedno vožnjo – prvo po več kot 50 letih. In prvič na štirih motociklih BMW R 25s, od katerih je vsak starejši od 60 let. Verjetno ni treba poudarjati, da je treba tak dogodek ovekovečiti na filmskem traku za kasnejše generacije. Vsaj režiser Stéphane Gautronneau je bil takšnega mnenja. Ekipo in drzno zastavljeni projekt je spremljal celih 15 mesecev – glavni pa bil seveda Don Ganslmeier. 

+ Izvedi več

En človek, en prostor.

En človek, en prostor.

Motodrom brez Dona? Nepredstavljivo. On živi za Motodrom. Življenje, polno strasti, v katerem postane poklic umetnika na steni smrti pravo poslanstvo. Don je izjemna osebnost. Od prvega trenutka naprej je jasno, kaj je njegova resnična poklicanost. Njegova strast je na njem pustila svoj pečat: njegove oči so pozorne in široko odprte, njegove kretnje odločne in natančne, koža pa posejana z neštetimi tetovažami. Ko povzdigne glas, se zdi, da njegove povedi postanejo razglasi: brez protislovij, tako delamo zdaj – nekdo pač mora imeti zadnjo besedo. Vendar pa Donu naziv šef ni preveč po godu. V Motodromu je predvsem povezovalec programa, koordinator in seveda motorist. Motorellosi med vsakim šovom svoje zdravje postavljajo na kocko: vse za popoln krog in popoln nastop. Predvsem pa vse za največjo nagrado – aplavz občinstva.

+ Izvedi več

HITROST IN PRITISK

A od kod ta strast in zagnanost za doseganje popolnosti? Ko je bil star šest let, je Don z dedkom obiskal sejem, kjer je prvič videl steno smrti. In takoj mu je postalo jasno: stena smrti – to je to. Doma je na dvorišču vedno ropotal in brnel kakšen stroj, naj je bil to traktor ali pa stari moped Quickly. Zato je bilo le vprašanje časa, preden je Dona to ropotanje popolnoma prevzelo. Preizkusiti je moral vse, kar je bilo na kolesih in je dovoljevalo pospešek. Odpotoval je v Anglijo do guruja stene smrti Kena Foxa, kjer ga je čakalo naporno urjenje, ki ga je zavedno oblikovalo. Zaradi enostavnosti danes ob vzdevku »Don« uporablja še »Strauss« – v otroštvu je med dirkami vedno nosil s sabo strip Donald Duck. Prve padce Dona Straussa na steni smrti je njegov vzornik in mentor Ken Fox pospremil zgolj z ostrim: »Saj sem ti rekel, raje nehaj ...«. Poberi se, padi, poberi se, znova padi, padi bolje. Pri Donu se resnična strast združuje z brezkompromisno doslednostjo in težnjo k popolnosti. 

+ Izvedi več

Stari časi so minili. A strast zadnje še ostaja. Znova poglej naprej.

Stari časi so minili. A strast zadnje še ostaja. Znova poglej naprej.

»Prej, res je, prej, me je po končanih predstavah čakalo na desetine deklet in upalo, da bom šel z njimi na kavo,« s širokim nasmehom pove Don. Danes pa so vse njegove misli usmerjene v nastop, ki ga pripravlja za občinstvo. Ob tem pa je treba omeniti tudi, da je v srečni vezi s svojo izbranko Jay, ki seveda dejavno podpira ekipo. Z Donom si delita strast do starih vozil in sloga minulih let. Ko sta skupaj na poti, ne ostaneta neopažena, pove režiser Stéphane. A kljub temu je Don vedno na preži za novimi doživetji, izzivi in priložnostmi, prek katerih bi lahko še močneje izživel svojo strast – moto »Make life a ride« mu je zares pisan na kožo.

+ Izvedi več

Vedno korak spredaj.

Za misijo, v kateri so si zadali voziti po steni smrti s štirimi motocikli BMW R 25s, so najprej potrebovali še eno motorno kolo. Nič kaj preprosta naloga, če pomislimo, da so že trije obstoječi motocikli R 25s v svojem stanju prava posebnost. Z veliko mero potrpežljivosti je družbi BMW Motorrad uspelo uresničiti sanje o še enem motociklu R 25, ki pa ga ne bi bilo brez veliko zavzetosti in naključne najdbe v eni od škatel. S pomočjo izkušenega obnavljavca Sebastiana Gutscha je Donu z vztrajnim delom v številnih neprespanih nočeh na dvorišču delavnice v Münchnu iz vseh zbranih sestavnih delov uspelo sestaviti četrti motocikel R 25. Tudi pri tem svojega zdravja ne prepušča usodi, ampak sledi svoji naravi perfekcionista. Natančno pozna vsak del; vsak vijak, vsak košček je že kdaj držal v roki.

+ Izvedi več
Stéphane je pač norec, perfekcionist, čudovit človek – tako kot jaz.«

Don Ganslmeier

Omlete se ne da narediti potiho.

Zgoščena tišina v delavnici se ob prenovi stene razblini. Progo skoraj 100-letnega prizorišča je treba prilagoditi za četrto kolo. Po zraku letijo iskre in trske, kletvice in šale. Naporno sestavljanje in razstavljanje Motodroma sta za voznike v ekipi postala že rutina. Pa vendar je prilagajanje gromozanske postavitve plošč izziv tudi zanje. V središču: Don, ki ne spregleda nobene podrobnosti. In v njegovi senci: režiser Stéphane. Drži se le dveh pravil: delaj dobre posnetke in ne bodi v napoto. Don ima do sodelovanja z dolgoletnim snemalcem zelo profesionalen in pragmatičen odnos: »Stéphane je pač norec, perfekcionist, čudovit človek – tako kot jaz.«

+ Izvedi več

V očesu viharja: oko.

Za režiserja, ki bi se brez pomisleka sklonil iz helikopterja ali na robu prepada lovil ravnotežje, da bi le naredil popoln posnetek, je bilo sodelovanje z ekipo Motorellos izjemno intenzivno doživetje. Približno 15 mesecev od blizu in zelo osebno spremljati ustvarjalce šova, pa naj bo dober ali slab dan, je zagotovo nekaj popolnoma drugega kot pa do potankosti načrtovano promocijsko snemanje. Stéphane je na več mestih hkrati. Vsak posnetek mora biti popoln, ker v resničnem življenju ni časa za ponovitve. Ko je predstava na vrhuncu, stoji Stéphane s kamero v roki sredi Motodroma in snema motorje, ki le nekaj centimetrov od njega krožijo po steni.

+ Izvedi več

Štiri ni za nikogar preveč.

Na dogodku BMW Motorrad Days je končno prišel pravi čas: prenovljena dirkalna steza čaka na obiskovalce in štiri brnenja lačne motocikle BMW R 25s. Bleščeče zloščeni škornji, oprijete hlače, bele srajce: Motorellosi so popolnoma zbrani in polni pričakovanja. Po nekaj krogih se začne svetovna premiera. Vsi štirje motocikli R 25s hkrati pospešijo in se s steze zapeljejo na navpično steno. Rožljanje enocilindrskih motorjev je med vzkliki občinstva komaj slišati. Hrupen aplavz ne pojenja, dokler končno vsi štirje umetniki ne zaokrožijo drug ob drugem po steni. Tako kot v vrtincu se tudi v Motodromu to vzdušje zgosti na sredini in tam ga ujame Stéphanova kamera. In Donovemu dekletu Jay se utrne solza, tako kot vsakič. To je čudovita predstava.

+ Izvedi več
Druge zgodbe, ki te utegnejo zanimati.
Primerna motorna kolesa.